Zgodovina

Godba na pihala je bila skozi stoletja del vsakdanjih navad in posebnih priložnosti, kot so sprejem velikašev, obhodi mestnih meja, slavnostni pohodi po mestnih ulicah, igrala pa je tudi v vojaške namene in bila nepogrešljiva spremljevalka cerkvenih slavnosti: procesij in posebnih shodov ob velikih cerkvenih praznikih.

O instrumentalni glasbi v Črnomlju pred ustanovitvijo mestne godbe na pihala leta 1866 ni nobenih virov. Možno pa je sklepati, da je Črnomelj glede instrumentalne glasbe sledil drugim krajem v takratni Kranjski. Gospodje Črnomaljski so v letih 1165 do 1377 spletli širok krog poznanstev ter si utrli pot izven mej Kranjske, domov pa prinašali navade iz razvitejših krajev. Podobno velja za leta od 1377 in 1560 lastnike črnomaljske, kneze Frankopanske.

Vpliv na razvoj je tudi dejstvo, da je imel Črnomelj v srednjem veku strateško lokacijo na okljuku rek Dobličice in Lahinje ob cestni povezavi Kranjske in Hrvaške kot glavno središče Bele krajine, vse do nastanka Metliške-Slovenske marke.

Glasbeno življenje se razvilo še bolje, ko je Črnomelj postal mesto leta 1407 in posebno v času od leta 1408 do 1580, ko je bilo mesto določeno za zbiranje čet proti Turkom. V tem času so v mesto prihajali novi ljudje, razvila se je trgovina in blagostanje, kar je imelo za rezultat tudi razvoj zabavnega življenja in s tem tudi glasbe, predvsem ob svečanostih, oficirskih obredih. Leta 1580 se "brambna črta" proti Turkov preseli v Karlovac in s tem tudi konča blagostanje mesta Črnomelj.

Kulturno in glasbeno življenje se močneje razvije v letih 1809 do 1813 med zasedbo Francozov, ki so s seboj pripeljali tudi gardne godbenike. Francoska oblast je bila prekratka, da bi v deželi pustila vidnejše sledove.

Leta 1848 se v občinah z več kot 1000 ljudmi ustanovijo narodne straže oz narodne garde, ki imajo nalogo branit vladarja, ustavo in zakonodajo, celovitost in neodvisnost države. Narodna garda je imela tudi godbo s po 10 - 15 godbenikov. Leta 1851 je bila narodna garda razpuščena in s tem tudi godba.

Z ustanavljanjem čitalnic - narodno kulturnih društev - v naših mestih in večjih krajih se je razvilo tudi narodno, izobraževalno in zabavno življenje.

30. oktobra 1863 se ustanovi bralno društvo, kjer na svečanosti igra tudi črnomaljski godalni kvartet, sestavljen iz črnomaljskih intelektualcev, ki so znali igrati nekatera godala.

30. januarja 1868 se ustanovi čitalnica v Črnomlju in na svečanosti igra črnomaljska Godba na pihala pod vodstvom Mihaela Kramariča, ustanovljena leta 1866.

Godba nekdaj

Nastanek črnomaljske godbe sega v leto 1866, ko je Mihael Kramarič, rojen 3. 9. 1849, iz Črnomlja 156, glasbeno nadarjen, samouk na diatonični harmoniki, frajtonerici, zbral nekaj sovrstnikov, najprej klarinetista in trobentača, da sta ga spremljala pri igranju na svatbah, potem pa še druge in jih začel učiti igrati še na nekatere druge pihalne inštrumente. Te so že rabljene, kupili z denarjem prisluženim na svatbah in podobnih prireditvah ter zbranim na druge iznajdljive načine. Nedvomno ni zgolj slučaj, da sega ustanovitev črnomaljske godbe prav v šestdeseta leta 19. stoletja. To je bil čas, ko se je, bolj kot prej, začela odražati narodna zavest, ki so jo posebej budile narodne čitalnice. Potrebna denarna sredstva za vzdrževanje in obnovo inštrumentov je godba občasno dobivala od mestne občine, pravtako pa so ji tu in tam poslali denar tudi zdomci iz Amerike in Kanade, kar dokazuje da je godba postala za Črnomelj nepogrešljiva in močno povezana z mestom in njegovim življenjem. Pod vodstvom Mihaela Krmariča je godba dosegla določeno kvaliteto, vendar je uvidel da s svojim skromnim znanjem ne more zagotoviti potrebnega razvoja godbe in predlagal županu, da godba potrebuje novega kapelnika z večjim glasbenim znanjem, kot ga ima on.

V letu 1898 ga nasledi nov kapelnik , glasbeno izobraženi Čeh Franc Padera, rojen 1861. S svojim strokovnim znanjem in izkušnjami ter seveda prizadevnostjo godbenikov je dvignil kvaliteto godbe, da je kmalu zaslovela povsod. Gostovala je v Novem mestu, Kočevju, Ribnici in drugod.

Junija leta 1900 kapelnik Padera zapusti Črnomelj, njegova mesto pa v nadaljnih šestih letih zasedeta neprofesionalna godbenika Franc Felke in Anton Salmič. Godba je na tak način zgubljala na svoji kvaliteti, godbeniki so zapuščali godbo, igrali so le na redkih promenadnih koncertih.

Godbeni odbor razpiše mesto kapelnika z letno plačo 1200 kron in 1. aprila 1906 prevzame mesto kapelnika Čeh Bohumila Peška. Leta 1911 prevzame godbo Josip Pizmaus, ki pomladi godbo in s tem močno pridobi na kvaliteti, kar godba sproti dokazuje na promenadnih koncertih v Črnomlju in prireditvah.

Potem, ko so v avgustu 1914 črnomaljski godbeniki z igranjem na železniški postaji pospremili može in fante, ki so se v splošni mobilizaciji z vlakom odpeljali na fronto, je bila v času prve svetovne vojne godba v razsulu. Zbrali so se spet pod vodstvom Janeza Butale, ki je kot godbenik iste godbe, ker pač ni bilo drugega strokovnjaka, prevzel mesto kapelnika. Sodelovali so na proslavi 15. avgusta 1918, ko je črnomaljska farna cerkev dobila nazaj veliki zvon, tokrat železnega. Prejšnega, bronastega, je dve leti prej, kot po vseh ostalih cerkvah, vzelo domobransko ministrstvo na Dunaju za potrebe vojske; bron so potrebovali za topovske cevi.

V nadaljnih letih je godba doživljala vzpone in padce, bila nekajkrat v razsulu. S prizadevanjem občinskega vodstva se je dvignila na noge, se organizacijsko okrepila, ohranila kvaliteto ali jo celo dvignila. Gotovo je bil eden od osnovnih razlogov takega stanja pomanjkanje pomladka, kar je ugotovil leta 1926 nov kapelnik Teodor Pizmaus, Čeh (bratranec Josipa Pizmausa). Glasbeni strokovnjak je v godbo vključil 25 naraščajnikov, 18. marca pa se je godba z novim kapelnikom in v novih bluzah predstavila meščanom s koncertom na trgu.Po odhodu kapelnika Teodorja Pizmausa je bil v letu 1931 premeščen v Črnomelj učitelj Justin Martelac, ki je glasbeno nadarjen in z izkušnjami godbenika, poleg učiteljevanja prevzel godbo, jo pomladil in vodil do odhoda iz Črnomelja leta 1937.

Po Martelačevem odhodu je godbo prevzel Janko Stariha, eden izmed godbenikov in jo vodil, dokler je ni prevzel novi kapelnik Srečko Koporec.

Slutnja bližajoče se vojne, ki se je začela v nekaterih evropskih državah in ki so jo doma potrjevala nekatera dogajanja in ukrepi oblasti, je omrtvila tudi dejavnost godbe. Negotovost pričakovanega razpleta dogodka je v zgodnjih jutranjih urah 13. aprila 1941 prekinil prihod nemške motorizirane enote v Črnomelj. Po umiku Nemcev so 15. aprila del Dolenjske z Belo krajino zasedli Italijani s 23. pešpolkom divizije Isonzo, imenovanim Como. To leto so črnomeljski godbeniki igrali, kot vsako leto, le še na procesiji na Telovo - 14. junija, nato pa so svoje inštrumente odnesli domov in jih skrili s trdnim sklepom, da Italijanom ne bodo igrali.

Kmalu po končani vojni (9. maja 1945), ko so se godbeniki, ki so bili v vojski, vrnili domov, jih je še v istem letu 1945 zbral Stanko Weiss, eden izmed godbenikov, ki ga je za to zadolžil takratni oblastni forum. Prinesli so skrite inštrumente in začeli vaditi partizanske in revolucionarne pesmi, ki so še dolgo pozneje morale imeti prioriteto v njihovem igranju.

Pozimi 1946 je domačin France Milek, šolan glasbenik, zbral okrog 36 mladih fantov in jih poučeval glasbeno teorijo. Praktični pouk pa so imeli z inštrumenti še vedno aktivnih godbenikov prejšne generacije. Preko zime so se naučili že toliko, da so poleti 1946 s pomočjo starejših godbenikov že nastopili na posameznih prireditvah v Črnomlju, še več pa v letih 1947-48. Ker ni bilo za vse dovolj inštrumentov, starejši pa niso hoteli opustiti igranja, je čedalje več mladih opuščalo igranje, posebej še leta 1949, ko je France Milek odšel študirat v Ljubljano. Godbo spet kot poprej prevzame Stanko Weiss in v letu 1949 pridobi novega kapelnika Silvestra Mihelčiča st..

Prostovoljno gasilsko društvo sprejme v letu 1949 godbo v svojo društvo kot posebno organizirano enoto z lastnim organom vodenja in upravnem odborom. Predsednik je bil Stanko Weiss. Upravni odbor je priskrbel nove paradne obleke in plačal prepotrebno popravilo inštrumentov.

V letu 1952 pride Ante Tičić, kapetan vojaške godbe JLA iz Splita, na dopust v Črnomelj z ženo Črnomaljko in ustreže želji godbenikov, da jih nauči novih pesmi in izboljša kvaliteto. V istem letu prevzame godbo nov kapelnik Polde Bajdel.

Leta 1954 se kapelnik Franc Bartol z upravnim odborom zavzame za nakup inštrumentov in preselitev v primerne prostore. Prostorski problem rešijo, vendar za nabavo novih inštrumentov ni denarnih sredstev, le za popravilo. Leta 1956 prevzame godbo kapelnik Mihael Likar, ter leta 1959 kapelnik Mirko Hrovatič. Od leta 1962 godbo organizacijsko vodi Stanko Weiss.

Leta 1969 črnomaljska glasbena šola, pod vodstvom Silvestra Mihelčiča ml, dobi od Občine Črnomelj potrebna denarna sredstva in nakupijo rabljene inštrumente. Ustanovi se mladinski pihalni orkester pod vodstvom Silvestra Mihelčiča st, ker pa so mladi godbeniki začeli uhajat k črnomeljski godbi, je bil orkester v glasbeni šoli ukinjen. Od takrat obstaja v Črnomelju enoten godbeni sestav, imenovan črnomaljska godba na pihala. Istega leta godbo prevzame kapelnik Slavko Jerina in leta 1970 jo prevzame kapelnica Marjanca Grdiša.

Po odhodu kapelnice Marjance Grdiša je godba spet ostale brez kapelnika. Neljubo situacijo katero so bili črnomaljski godbeniki že vajeni so tudi tokrat reševali z iskanjem začasnega kapelnika, posebej ker so se morali pripraviti na revijo godb na pihala v Karlovcu. Rešitev so našli v Francu Mileku, ki je sicer živel v Ljubljani, vendar je prihajal na letni dopust v Črnomelj in jim rad pomagal, kar so dokazali z uspešnim nastopom v Karlovcu. Leta 1974 so nakupili rabljene inštrumente s pomočjo dotacije Kulturne skupnosti Črnomelj, prispevkov podpornih članov, udeležb na pogrebih. Pomanjkanje kapelnika so spet reševali s kapelnikom metliške godbe Silvestrom Mihelčičem st.

Leta 1976 godbo prevzame Franc Milek, ki se upokoji in preseli v Črnomelj. Milek se je vključeval v črnomaljsko godbo že v mladosti, živel z njo in ji kot glasbeni strokovnjak pomagal premagovati težave, kljub odsotnosti v Ljubljani. Črnomaljska godba pridobi na kvaliteti, novih članih, večina godbenikov je bila starih izpod 22 let, utrdijo disciplino, povečajo repertoar in število nastopov. Leta 1980 godba pridobi novega kapelnika Silvestra Mihelčiča st in nov upravni odbor. To leto so godbeniki dobili nove uniforme in popravijo dotrajane inštrumente.

Leta 1986 črnomaljsko godbo prevzame kapelnik Anton Kralj, kar pomeni tudi preporod črnomaljske godbe.

Anton Kralj se je kot enajstleten deček začel učiti igranja trobente pri godbeniku Ivanu Jerini v Metliki. Sprva je igral pri Godbi na pihala v Metliki, se potem izpopolnil v Glasbeni šoli v Karlovcu, igral pri Godbi na pihala Črnomelj ter se s šolskim letom 1983 stalno zaposlil v črnomaljski glasbeni šoli, kjer poučuje pihala in trobila.

Ko je v letu 1986 število godbenikov v črnomaljski godbi padlo že na dvajset, kar je ogrozilo njeno delovanje in obstoj je Izvršilni odbor godbe na pihala Črnomelj imenoval Antona Kralja glasbenika - trobentarja, za "dirigenta godbe na pihala".

Najprej se je moral spopasti s kadrovskimi težavami, vendar je kmalu število godbenikov doseglo potrebnih trideset in zatem tudi petdeset. Vključeval je učence glasbene šole, ki jih je tudi sam poučeval. Problem pomanjkanja inštrumentov je bil celovito rešen, ko se je v njegovo reševanje vključil Silvester Mihelčič, ki je s svojo iznajdljivostjo in vplivom uspel dobiti namenska sredstva.

S prenovljenim orkestrom in ustreznimi inštrumenti je Kralj lahko prenovil tudi program, ki ga je posodobil, kar je bilo toliko bolj privlačno za mlade godbenike. Vse pogosteje so igrali priredbe modernih skladb, filmsko glasbo, zimzelene melodije, pa tudi klasično glasbo. 3. maja se je orkester že z novim programom udeležil 10. srečanja slovenskih pihalnih orkestrov v Straži.

28. maja 1988 se je godba udeležila 9. tekmovanja slovenskih pihalnih orkestrov v koncertnem programu in korakanju v Straži ter osvojila bronasto plaketo.

Stalno pomlajevanje godbe je v letu 1989 doseglo višek. Učenci pihal in trobil iz črnomaljske glasbene šole so se vse bolj vključevali v godbo s spoznanjem, da svoje znanje zares lahko pokažejo šele v orkestru. Tri četrtine godbenikov je bilo osnovnošolcev, ki so vsi končali vsaj četrti letnik glasbene šole, kar je bil pogoj za vključitev v godbo. Godba je prenehala z ustaljenim programom maršev, polk in valčkov in vključila v svoj program klasično in moderno glasbo.

Leta 1992 je uspešno sodelovala na 13. tekmovanju pihalnih orkestrov Slovenije in dobila zasluženo priznanje Zveze kulturnih organizacij Slovenije - Zveze slovenskih godb.

8. februarja 1993, na slovenski kulturni praznik, podeli Skupščina občine Črnomelj dirigentu Antonu Kralju Zupančičevo diplomo za prizadevno in uspešno delo, kar je bilo dejansko priznanje vsem godbenikom.

Leta 1994 se odpravi pereč prostorski problem s podpisom najemne pogodbe za prostore v poslovnem objektu na Zadružni ulici. Ta rešitev je dala godbenikom novo vzpodbudo, dirigentu pa večjo voljo in zagon.

21. marca 1996 - koncert na Prešernovem trgu v Ljubljani in koncert na sejmu Alpe - Adria. To leto je godba tudi praznovala 130 let. K sodelovanju na koncertu so povabili vse še živeče bivše dirigente.

Dobro pripravljeni so na 17. tekmovanju slovenskih godb v dneh 24. in 25. maja 1997 v Sežani, uvrščeni v tretjo težavnostno skupino, z doseženimi 91,1 odstotki točk prejeli najvišjo oceno in Zlato listino in se uvrstili v drugo težavnostno skupino slovenskih godb na pihala.

Leta 1998 so se spet dobro odrezali in na tekmovanju v drugi težavnostni skupino prejeli bronasto listino.

Janurja 2001 godba posname zgoščenko "Med brezami".

Tekmovalne podvige so godbeniki nadaljevalu tudi leta 2003, kjer so na tekmovanju slovenskih godb v II. težavnostni stopnji v Kamniku, kjer so z doseženimi 88,5%-i osvojili zlato plaketo, ki je pomenila napredovanje v I. težavnostno stopnjo.

Aprila 2004 godba posname zgoščenko "Belokranjci Belokranjcem" in jo predstavi na istoimenskem koncertu v Športni dvorani Črnomelj.

V letu 2006 je godba praznovala 140 let ustanovitve in pomembno obletnico so 22. aprila obeležili z velikim slavnostnim koncertom na katerem so podelili župančičeve plakete. Med gosti so bili ravnatelj črnomaljske glasbene šole Silvester Mihelčič, direktor javnega sklada za kulturne dejavnosti Igor Teršar in priznana slovenska skladatelja Emil Glavnik in Vladimir Mustajbašič. Na koncertu so godbeniki pod vodstvom Toneta Kralja premierno zaigrali skladbo Mustajbašičevo Biseri ohridskega jezera. V jubilejnem letu so v sodelovanju z občino Črnomelj in takratnim županom Andrejem Fabjanom dobili tudi kompletne nove uniforme. Septembra so nastopili v Ljubljani na svečani povorki ob tednu brez avtomobila. Konec poletja, pa se je začela tudi prenova godbenega doma.

Tudi leto 2007 je bilo pestro. Na proslavi ob občinskem prazniku je predsednica Polona Godina v imenu godbe na pihala prejela plaketo občine Črnomelj. Plaketa je, kot eno višjih občinskih priznanj, dokaz za dobro delo godbe na področju celotne občine. Februarja je v sklopu prireditev ob občinskem prazniku potekala tudi otvoritev prenovljenega godbenega doma na gričku, katere prenova je trajala zadnje pol leta. Junija so se godbeniki udeležili tekmovanja JSKD v zabavnem programu v Ormožu, kjer so dobili zlato plaketo.

Maja 2008 godba, tokrat v Laškem, ponovno nastopi na državnem tekmovanju Zveze slovenskih godb v I. težavnosti stopnji in za las zgreši zlato plaketo in doseže 89,07 točke in srebrno plaketo. Svoj cilj so z ohranitvijo mesta v prvi težavnostni stopnji vseeno dosegli. Junija istega leta je godbenike doletela velika čast, da so lahko na otvoritvi jurjevanja nastopili skupaj z združenim simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in zagrebškimi filharmoniki pod vodstvom Antona Nanuta. Avgusta so gostovali na Jesenicah, kjer so nastopili s koncertnim programom.

Leta 2009 godba posname svojo tretjo zgoščenko na kateri so zbrane melodije slovenske popevke iz samostojnih koncertov z Alenko Godec leta 2005 in Otom Pestnerjem iz leta 2008. Zgoščenko naslovijo ˝Vrača se pomlad¨.

Godba danes

V začetku aprila 2010 odstopi dolgoletni dirigent Tone Kralj in godbeniki so tako kot velikokrat poprej primorani iskat novega dirigenta. Poizkusili so z javnim razpisom, iskali pomoč pri glasbeni šoli, a ker so bili neuspešni so¸naslednje pol leta delovali brez dirigenta. V tem obdobju so velikokrat nastopili in junija celo imeli koncert na gričku in jurjevanju, kjer so nastopili s koncertnim programom. V času ko niso imeli dirigenta je vodenje vaj prevzel godbenik Andrej Matkovič. Septembra je predsednik Stanko Štefanič povabil k sodelovanju mladega ambicioznega dirigenta Iztoka Štruclja iz Podzemlja, ki je povabilo sprejel. Iztok Štrucelj je aprila 2010 na Konzervatoriju za glasbo Jurij Slatkonja v Novem mestu z diplomskim koncertom končal šolanje zborovskega dirigiranja. Z glasbo je povezan že od otroštva, z leti pa je na njenem področju postajal vse bolj aktiven. Že vrsto let vodi mešani pevski zbor in moški pevski zbor župnije Podzemelj, je pa tudi umetniški vodja Dolc kvinteta in Okteta Janževo.

Pod Štrucljevim strokovnim vodstvom je godba dobila nov zagon, kar je opazila tudi publika že na prvem skupnem koncertu. V letu 2011 je godba praznovala 145 let. Obletnico so praznovali na malo bolj slovesnem spomladanskem koncertu. Junija so godbeniki sodelovali na srebrni maši v Podzemlju, kjer so igrali celotno mašo. Za to priložnost so tudi dali napisat nekaj priredb cerkvenih pesmi. Konec leta so sodelovali na zgodovinskem koncertu, ko so skupaj z Mestno godbo Metlika odigrali božični koncert v Črnomlju in v Metliki. Posnetek teh dveh koncertov je bil tudi marca 2012 izdan kot četrta zgoščenka.

Od Kraljevega odstopa se je godba začela srečevat s problemom nevključevanja podmladka iz glasbene šole Črnomelj, močno pa jih je prizadela tudi smrt dolgoletnega člana in tenorista Jožeta Birkelbacha. Problem je bil kar velik, saj v zadnjih 4 letih niso dobili nobenega novega člana. V drugi polovici leta 2013 je upravni odbor stopil v akcijo in z množičnimi vabili in pogovori s starši je v novi sezoni k godbi prišlo devet novih članov.

Maja 2014 se godbeniki, pod vodstvom novega dirigenta, ponovno udeležijo tekmovanja Zveze slovenskih godb v I. težavnostni stopnji. Tokrat v Prevaljah, kjer z odličnim nastopom dosežejo 82,5% točk in zopet srebrno plaketo. Tekmovanje in koncert pred tekmovanjem bosta ostala kot mejnika tudi zato, ker so godbeniki popolnoma spremenili stil oblačil na koncertih. Pomanjkanje in obrabljenost uniform zaradi omejenih sredstev skupaj z novimi trendi v godbeništvu, so pripeljali do bolj modernih koncertnih oblačil. Godbeniki tako vse koncerte od tekmovanja naprej igrajo v črno-beli kombinaciji.

V letu 2015 so se godbeniki v pričakovanju praznovanja 150 letnice lotili dokončanja obnove mansarde v godbeni hiši, ki so jo bili primorani ustaviti zaradi pomanjkanja denarja. Začeli pa so tudi prenavljat uniforme. Pri urejanju mansarde so jim na pomoč priskočila črnomaljska podjetja, pri uniformah pa občina Črnomelj. Na glasbenem področju bo v spominu ostal prvi koncert s povsem filmsko glasbo, ki so ga odigrali 6 junija.

Kako lepo, je biti muzikant!